1 00:00:03,000 --> 00:00:06,000 To je zgodba o epski pustolovščini... 2 00:00:10,320 --> 00:00:15,320 Zgodba o kozmični radovednosti, pogumu in vztrajnosti... 3 00:00:19,000 --> 00:00:24,000 Zgodba o tem, kako je Evropa šla na jug, da bi raziskovala zvezde. 4 00:01:13,000 --> 00:01:17,000 Pot na jug 5 00:01:18,000 --> 00:01:23,000 Dobrodošli na ESO, Evropskem južnem observatoriju. 6 00:01:24,999 --> 00:01:28,400 Star je že 50 let, vendar bolj poln energije kot kadarkoli prej. 7 00:01:34,520 --> 00:01:37,520 ESO je portal Evrope do zvezd. 8 00:01:38,280 --> 00:01:41,280 Tukaj astronomi iz petnajstih držav 9 00:01:41,320 --> 00:01:44,240 z združenimi močmi rešujejo skrivnosti vesolja. 10 00:01:44,960 --> 00:01:45,960 Kako? 11 00:01:45,999 --> 00:01:49,400 Z gradnjo največjih teleskopov na Zemlji. 12 00:01:49,440 --> 00:01:51,840 Z izdelavo občutljivih kamer in instrumentov. 13 00:01:52,280 --> 00:01:54,280 S podrobnim pregledovanjem neba. 14 00:01:57,000 --> 00:02:00,000 Pri svojem delu so opazovali bližnje in oddaljene objekte, 15 00:02:00,000 --> 00:02:03,000 od kometov, ki potujejo preko Sončevega sistema, 16 00:02:03,000 --> 00:02:06,560 do oddaljenih galaksij na robu prostora in časa, 17 00:02:06,600 --> 00:02:12,000 in so nam tako posredovali svež in nov pogled na vesolje. 18 00:02:42,560 --> 00:02:45,840 Vesolje polno globokih nedoumljivosti in nevidnih skrivnosti. 19 00:02:46,320 --> 00:02:48,080 In osupljivih lepot. 20 00:02:50,080 --> 00:02:52,080 Iz oddaljenih vrhov v Čilu 21 00:02:52,120 --> 00:02:54,880 evropski astronomi segajo po zvezdah. 22 00:02:55,999 --> 00:02:57,160 A zakaj Čile? 23 00:02:57,160 --> 00:02:59,400 Zakaj so se astronomi odločili, da gredo na jug? 24 00:03:02,560 --> 00:03:07,800 Evropski južni observatorij ima svoj glavni center v Garchingu v Nemčiji. 25 00:03:11,880 --> 00:03:16,000 Vendar lahko iz Evrope opazujemo le del neba. 26 00:03:16,000 --> 00:03:19,080 Za dopolnitev moramo potovati na jug. 27 00:03:27,880 --> 00:03:32,999 Zemljevidi južnega neba so več stoletij prikazovali velike praznine - 28 00:03:33,000 --> 00:03:36,000 nebesno Neznano pokrajino (Terra Incognita). 29 00:03:37,200 --> 00:03:38,800 1595. 30 00:03:39,440 --> 00:03:43,320 Nizozemski trgovci so prvič pluli proti Vzhodnim Indijam. 31 00:03:49,880 --> 00:03:54,320 Ponoči sta pomorščaka Pieter Keyser in Frederik de Houtman 32 00:03:54,320 --> 00:03:59,400 izmerila položaje več kot 130 zvezd na južnem nebu. 33 00:04:05,600 --> 00:04:10,600 Kmalu so nebesne krogle in zvezdne karte prikazovale dvanajst novih ozvezdij, 34 00:04:10,640 --> 00:04:14,840 ki jih ni pred tem videl nihče v Evropi. 35 00:04:16,280 --> 00:04:20,280 Britanci so bili prvi, ki so postavili stalno astronomsko oporišče 36 00:04:20,280 --> 00:04:21,920 na južni polobli. 37 00:04:22,320 --> 00:04:27,320 Kraljevi observatorij na Rtu dobre nade so ustanovili leta 1820. 38 00:04:28,640 --> 00:04:33,160 Malo kasneje je John Herschel zgradil svoj osebni privatni observatorij 39 00:04:33,160 --> 00:04:36,040 v bližini znane južnoafriške Mizaste gore. 40 00:04:37,999 --> 00:04:38,999 Kakšen pogled! 41 00:04:39,920 --> 00:04:44,920 Temno nebo. Svetle kopice in zvezdni oblaki visoko nad glavo. 42 00:04:46,160 --> 00:04:49,999 Ni čudno, da so observatoriji Harvard, Yale in Leiden 43 00:04:50,000 --> 00:04:53,720 sledili s svojimi južnimi postojankami. 44 00:04:53,760 --> 00:04:57,000 Vendar je raziskovanje južnega neba 45 00:04:57,000 --> 00:05:01,000 še vedno potrebovalo veliko poguma, strasti in vztrajnosti. 46 00:05:06,400 --> 00:05:08,600 Pred petdesetimi leti 47 00:05:08,600 --> 00:05:12,240 je bila večina večjih teleskopov severno od ekvatorja. 48 00:05:13,040 --> 00:05:15,360 Torej zakaj je južno nebo tako pomembno? 49 00:05:17,680 --> 00:05:21,640 Najprej zato, ker je bilo v veliki meri še neraziskano področje. 50 00:05:22,120 --> 00:05:24,640 Celotnega neba iz Evrope enostavno ne moremo videti. 51 00:05:25,320 --> 00:05:29,320 Izrazit primer je središče naše domače galaksije. 52 00:05:29,880 --> 00:05:32,880 S težavo jo vidimo s severne poloble, 53 00:05:32,920 --> 00:05:34,920 na jugu pa se razteza nad našimi glvami. 54 00:05:36,960 --> 00:05:38,960 Tu sta tudi Magellanova oblaka - 55 00:05:38,999 --> 00:05:42,280 dve manjši galaksiji, ki sta sopotnici naše galaksije. 56 00:05:42,440 --> 00:05:47,360 Nevidni s severa, vendar izjemno opazni, ko se nahajamo južno od ekvatorja. 57 00:05:48,440 --> 00:05:49,440 In končno 58 00:05:49,520 --> 00:05:53,840 evropske astronome je oviralo svetlobno onesnaženje in slabo vreme. 59 00:05:53,880 --> 00:05:57,120 Z odhodom na jug so rešili večino svojih težav. 60 00:06:00,080 --> 00:06:04,720 Izlet z ladjo na Nizozemskem junija leta 1953. 61 00:06:05,000 --> 00:06:07,600 Tu, na krovu IJsselmeer, 62 00:06:07,600 --> 00:06:10,600 sta nemško-ameriški astronom Walter Baade 63 00:06:10,600 --> 00:06:13,000 in nizozemski astronom Jan Oort 64 00:06:13,000 --> 00:06:16,000 razložila kolegom svoj načrt za evropski observatorij 65 00:06:16,000 --> 00:06:18,000 na južni polobli. 66 00:06:22,160 --> 00:06:26,720 Nobena izmed evropskih držav ni mogla posamično tekmovati z ZDA. 67 00:06:27,240 --> 00:06:29,240 Skupaj pa bi lahko. 68 00:06:29,560 --> 00:06:34,560 Sedem mesecev kasneje se je dvanajst astronomov iz šestih držav sestalo tukaj 69 00:06:34,560 --> 00:06:37,080 v državni senatni zbornici na Leidenski univerzi. 70 00:06:37,960 --> 00:06:39,400 Podpisali so izjavo, 71 00:06:39,400 --> 00:06:45,000 kjer so navedli svojo željo, da bi ustanovili evropski observatorij v Južni Afriki. 72 00:06:45,040 --> 00:06:48,000 To je tlakovalo pot za nastanek ESO. 73 00:06:48,760 --> 00:06:50,880 Vendar, počakajte!... Južna Afrika? 74 00:06:52,520 --> 00:06:54,440 To je bilo seveda povsem smiselno. 75 00:06:54,600 --> 00:07:00,000 V Južni Afriki se je nahajal Observatorij Rt dobre nade in po letu 1909 76 00:07:00,000 --> 00:07:03,000 tudi observatorij Transvaal v Johannesburgu. 77 00:07:03,000 --> 00:07:07,600 Leidenski observatorij je imel svojo južno postajo v Hartebeespoortu. 78 00:07:09,960 --> 00:07:11,960 Leta 1955 79 00:07:11,999 --> 00:07:17,520 so astronomi sestavili testno opremo, da bi našli naboljšo točko za velik teleskop. 80 00:07:17,600 --> 00:07:24,000 Zeekoegat v Great Karoo. Ali Tafelkopje, v Bloemfonteinu. 81 00:07:25,000 --> 00:07:27,640 Vendar vreme ni bilo zelo ugodno. 82 00:07:29,000 --> 00:07:34,720 Okrog leta 1960 se je pozornost obrnila na skalnato pokrajno na severu Čila. 83 00:07:35,640 --> 00:07:38,999 Tudi ameriški astronomi so tukaj načrtovali 84 00:07:39,000 --> 00:07:41,600 svoj observatorij na južni polobli. 85 00:07:41,600 --> 00:07:48,000 Težke ekspedicije s konji so razkrile veliko boljše pogoje kot v Južni Afriki. 86 00:07:48,040 --> 00:07:52,400 Kocka je padla leta 1963. To bo Čile. 87 00:07:53,000 --> 00:07:56,000 Šest mesecev kasneje je bil izbran Cerro La Silla 88 00:07:56,000 --> 00:07:59,520 kot bodoči kraj, kjer bo stal Evropski južni observatorij. 89 00:07:59,800 --> 00:08:03,000 ESO ni bil več samo oddaljene sanje. 90 00:08:03,240 --> 00:08:10,280 Pet evropskih držav je podpisalo dogovor za ESO dne 5. oktobra 1962 - 91 00:08:10,840 --> 00:08:15,680 to je uradni rojstni dan Evropskega južnega observatorija. 92 00:08:15,720 --> 00:08:19,600 Belgija, Nemčija, Francija, Nizozemska in Švedska 93 00:08:19,600 --> 00:08:24,000 so bile odločene, da skupaj sežejo po južnih zvezdah. 94 00:08:25,680 --> 00:08:29,680 La Sillo in okolico so odkupili od Čilske vlade. 95 00:08:30,440 --> 00:08:32,720 Cesta je bila zgrajena na sredi puste pokrajine. 96 00:08:33,880 --> 00:08:38,999 ESO-v prvi teleskop je dobil svojo obliko v tovarni jekla v Rotterdamu. 97 00:08:40,880 --> 00:08:43,600 In decembra 1966 98 00:08:43,640 --> 00:08:49,000 je Evropski južni observatorij odprl svoje prvo oko zazrto v nebo. 99 00:08:49,000 --> 00:08:54,320 Evropa se je vkrcala na veličastno potovanje k odkritju kozmosa. 100 00:09:00,000 --> 00:09:05,000 Pogled v nebo 101 00:09:07,000 --> 00:09:14,640 Pred 167.000 leti je v majhni galaksiji, ki se giblje okrog naše Galaksije, eksplodirala zvezda. 102 00:09:17,720 --> 00:09:20,160 V času te oddaljene eksplozije 103 00:09:20,200 --> 00:09:24,440 je Homo sapiens šele začel naseljevati afriško savano. 104 00:09:26,720 --> 00:09:29,640 A nebesnega ognjemeta ni mogel opaziti nihče, 105 00:09:29,760 --> 00:09:34,920 saj je blisk svetlobe šele začel svojo dolgo pot proti Zemlji. 106 00:09:36,240 --> 00:09:41,280 V času, ko je svetloba supernove prepotovala že 98% svoje poti, 107 00:09:41,360 --> 00:09:46,200 so Grški filozofi ravno začeli razmišljati o naravi vesolja. 108 00:09:48,520 --> 00:09:50,840 Tik preden je svetloba dosegla Zemljo, 109 00:09:50,920 --> 00:09:56,400 je Galileo Galilej obrnil svoj prvi preprosti teleskop v nebo. 110 00:09:59,800 --> 00:10:03,000 In 24. februarja 1987, 111 00:10:03,200 --> 00:10:07,280 ko so fotoni iz eksplozije končno le dosegli naš planet, 112 00:10:07,360 --> 00:10:12,200 so lahko astronomi supernovo opazovali že zelo podrobno. 113 00:10:13,760 --> 00:10:15,760 Supernova 1987A, 114 00:10:15,800 --> 00:10:17,920 ki je zažarela na južnem nebu, 115 00:10:17,999 --> 00:10:20,999 ni bila vidna iz Evrope ali Združenih držav Amerike. 116 00:10:21,000 --> 00:10:25,560 A v tem času je ESO že zgradil svoj prvi veliki teleskop v Čilu, 117 00:10:25,560 --> 00:10:30,000 s katerim je astronomom ponudil sedež v prvi vrsti za ta kozmični spektakel. 118 00:10:32,560 --> 00:10:35,440 Teleskop je seveda osrednje orodje, 119 00:10:35,480 --> 00:10:39,600 ki nam omogoča razkriti skrivnosti vesolja. 120 00:10:40,400 --> 00:10:44,800 Teleskopi zberejo veliko več svetlobe kot človeško oko, 121 00:10:44,840 --> 00:10:49,480 zato lahko z njihovo pomočjo odkrivamo šibkejše zvezde in gledamo globlje v vesolje. 122 00:10:51,480 --> 00:10:55,920 Podobno kot povečevalna stekla nam pokažejo podrobnosti. 123 00:10:57,680 --> 00:11:01,720 Kadar so opremljeni še z občutljivimi kamerami in spektrografi, 124 00:11:01,760 --> 00:11:07,000 pa nam priskrbijo še obilico podatkov o planetih, zvezdah in galaksijah. 125 00:11:14,360 --> 00:11:18,120 ESO-vi prvi teleskopi na La Silli so bili pisana druščina. 126 00:11:18,160 --> 00:11:21,160 Od majhnih nacionalnih instrumentov 127 00:11:21,200 --> 00:11:24,040 do velikih astrografov in širokokotnih kamer. 128 00:11:34,200 --> 00:11:38,360 2,2-metrski teleskop - zdaj star skoraj že 30 let - 129 00:11:38,400 --> 00:11:41,880 še vedno poskrbi za nekatere najbolj dramatične poglede na kozmos. 130 00:12:22,720 --> 00:12:25,160 Na najvišji točki na Cerro La Silla 131 00:12:25,160 --> 00:12:30,800 leži ESO-va največja pridobitev iz zgodnjih let - 3,6-metrski teleskop. 132 00:12:31,160 --> 00:12:35,480 Pri starosti 35 let trenutno živi svoje drugo življenje kot lovec na planete. 133 00:12:37,000 --> 00:12:42,640 Zraven tega so švedski astronomi zgradili svetlečo posodo s premerom 15 metrov, 134 00:12:42,680 --> 00:12:46,120 ki služi raziskovanju mikrovalov iz hladnih vesoljskih oblakov. 135 00:12:47,280 --> 00:12:52,600 Skupaj so ti teleskopi pomagali odkrivati vesolje, v katerem živimo. 136 00:13:06,840 --> 00:13:10,840 Zemlja je le eden od osmih planetov v Sončevem sistemu. 137 00:13:16,160 --> 00:13:19,200 Vse od majcenega Merkurja pa do velikanskega Jupitra 138 00:13:19,240 --> 00:13:24,960 so te kamnite krogle in plinaste žoge ostanki procesa, v katerem je nastalo Sonce. 139 00:13:30,360 --> 00:13:35,360 Sonce samo leži nekje na polovici poti skozi našo galaksijo. 140 00:13:36,800 --> 00:13:42,080 En drobcen vir svetlobe med stotinami milijardami podobnih zvezd — 141 00:13:42,160 --> 00:13:46,640 med njimi so tudi napihnjene rdeče orjakinje, implodirane bele pritlikavke 142 00:13:46,800 --> 00:13:49,720 in hitro vrteče nevtronske zvezde. 143 00:13:50,920 --> 00:13:55,840 Spiralni rokavi Galaksije so posuti s svetlečimi meglicami, 144 00:13:56,000 --> 00:13:59,040 svetlimi oblaki novorojenih zvezd, 145 00:13:59,240 --> 00:14:03,640 medtem ko stare kroglaste kopice počasi rojijo po Galaksiji. 146 00:14:08,560 --> 00:14:13,400 Naša galaksija je le ena od neštetih galaksij v prostranem vesolju, 147 00:14:13,400 --> 00:14:18,920 ki se širi vse od prapoka pred skoraj 14 milijardami let. 148 00:14:26,440 --> 00:14:31,560 Zadnjih 50 let je ESO pomagal odkrivati naše mesto v vesolju. 149 00:14:31,760 --> 00:14:36,000 In z gledanjem v nebo smo odkrivali tudi svoj izvor. 150 00:14:36,240 --> 00:14:41,999 Smo del velike kozmične zgodbe. Brez zvezd nas ne bi bilo tukaj. 151 00:14:45,320 --> 00:14:50,320 Vesolje je bilo v začetku sestavljeno iz vodika in helija, dveh najlažjih elementov. 152 00:14:50,400 --> 00:14:55,720 A zvezde so jedrske peči, ki spreminjajo lažje elemente v težje. 153 00:14:58,040 --> 00:15:01,560 Supernove, kot je 1987A, 154 00:15:01,600 --> 00:15:05,680 posejejo vesolje s produkti te zvezdne alkemije. 155 00:15:08,440 --> 00:15:13,240 Ko se je izoblikoval Sončev sistem, pred približno 4,6 milijardami let, 156 00:15:13,440 --> 00:15:16,960 je vseboval nekaj teh težjih elementov. 157 00:15:17,080 --> 00:15:21,400 Kovine in silikate, pa tudi ogljik in kisik. 158 00:15:22,600 --> 00:15:27,600 Ogljik v naših mišicah, železo v naši krvi in kalcij v naših kosteh 159 00:15:27,600 --> 00:15:31,240 so bili skovani v prejšnjih generacijah zvezd. 160 00:15:31,280 --> 00:15:34,000 Vi in jaz smo bili dobesedno narejeni v nebesih. 161 00:15:35,440 --> 00:15:38,800 Toda odgovori vedno porodijo nova vprašanja. 162 00:15:39,080 --> 00:15:42,640 Več kot se naučimo, globlje postajajo skrivnosti. 163 00:15:45,040 --> 00:15:48,560 Kakšen je izvor in končna usoda galaksij? 164 00:15:52,560 --> 00:15:57,560 So tam zunaj druga osončja in ali obstaja nezemeljsko življenje? 165 00:16:05,080 --> 00:16:10,480 In kaj preži v temnem središču naše galaksije? 166 00:16:21,240 --> 00:16:25,000 Astronomi so očitno potrebovali močnejše teleskope. 167 00:16:25,000 --> 00:16:28,720 In ESO jih je oskrbel z revolucionarnimi novimi orodji. 168 00:16:39,880 --> 00:16:44,440 Ostro oko 169 00:16:45,800 --> 00:16:49,360 Večje je boljše - tako je vsaj pri zrcalih teleskopov. 170 00:16:49,360 --> 00:16:54,440 Vendar morajo biti velika zrcala debela, da se pod lastno težo ne deformirajo. 171 00:16:55,120 --> 00:16:59,400 Zelo velika zrcala pa se deformirajo ne glede na to, kako debela in težka so. 172 00:17:00,480 --> 00:17:07,160 Rešitev? Tanka, lahka zrcala - in čarovniški trik imenovan aktivna optika. 173 00:17:08,120 --> 00:17:11,360 ESO je bil pionir te tehnologije v poznih 1980.-tih 174 00:17:11,440 --> 00:17:13,840 s Teleskopom novih tehnologij (New Technology Telescope). 175 00:17:15,240 --> 00:17:17,480 In to je današnji instrument. 176 00:17:17,480 --> 00:17:23,560 Zrcala Zelo velikega teleskopa (Very Large Telescope – VLT) – merijo 8,2 metra počez... 177 00:17:23,560 --> 00:17:26,280 … a so samo 20 centimetrov debela. 178 00:17:27,120 --> 00:17:28,120 In tu je čarovnija: 179 00:17:28,760 --> 00:17:31,120 računalniško kontroliran podporni sistem zagotavlja 180 00:17:31,120 --> 00:17:36,880 da zrcalo ves čas ohranja željeno obliko do nanometra natančno. 181 00:17:53,200 --> 00:17:56,960 VLT je ESO-ov vrhunski teleskop. 182 00:17:57,120 --> 00:18:03,600 Štirje identični teleskopi združujejo svoje sile na vrhu Cerro Paranal v severnem Čilu. 183 00:18:03,640 --> 00:18:05,840 Zgrajeni so bili v poznih 1990.-tih 184 00:18:05,840 --> 00:18:10,520 in nudijo astronomom najboljšo razpoložljivo tehnologijo. 185 00:18:15,240 --> 00:18:20,720 Sredi puščave Atacama je ESO ustvaril raj za astronome. 186 00:18:36,040 --> 00:18:38,360 Znanstveniki bivajo v stavbi La Residencia, 187 00:18:38,360 --> 00:18:41,760 ki je deloma zakopana pod prst in grušč 188 00:18:41,800 --> 00:18:44,160 enega najbolj suhih krajev na našem planetu. 189 00:18:44,640 --> 00:18:50,720 Toda v notranjosti so bujne palme, plavalni bazen in ... okusne čilske sladice. 190 00:18:53,640 --> 00:18:54,520 Seveda 191 00:18:54,560 --> 00:18:58,800 po čemer je Zelo velik teleskop edinstven ni njegov bazen, 192 00:18:59,000 --> 00:19:02,560 ampak njegov neprekosljivi razgled v vesolje. 193 00:19:07,400 --> 00:19:11,480 Brez tankih zrcal in aktivne optike VLT ne bi bil mogoč. 194 00:19:12,000 --> 00:19:13,080 A tu je še več. 195 00:19:13,080 --> 00:19:18,320 Tudi z najboljšimi in največjimi teleskopi so zvezde videti razmazane. 196 00:19:18,320 --> 00:19:22,360 Razlog? Zemljino ozračje popači sliko. 197 00:19:26,920 --> 00:19:31,200 Tu nastopi drugi čarovniški trik: prilagodljiva optika. 198 00:19:32,880 --> 00:19:39,200 Na Paranalu laserski žarki svetijo v nočno nebo, da ustvarijo umetne zvezde. 199 00:19:39,200 --> 00:19:43,720 Senzorji uporabijo te zvezde, da izmerijo popačitve zaradi ozračja. 200 00:19:43,840 --> 00:19:46,080 In stokrat na sekundo 201 00:19:46,160 --> 00:19:50,200 računalniško kontrolirane deformacije zrcal popravijo sliko. 202 00:19:52,240 --> 00:19:57,480 In kakšen je končni učinek? Kot da bi turbulentno ozračje popolnoma odstranili. 203 00:19:57,840 --> 00:19:59,200 Samo poglejte razliko! 204 00:20:06,240 --> 00:20:09,680 Naša galaksija je velika spiralna galaksija. 205 00:20:09,680 --> 00:20:14,440 V njenem jedru – 27.000 svetlobnih let daleč – 206 00:20:14,440 --> 00:20:19,400 leži skrivnost, ki jo je ESO-v Zelo velik teleskop pomagal razkriti. 207 00:20:21,640 --> 00:20:25,560 Masivni oblaki prahu nam zakrivajo pogled na jedro Galaksije. 208 00:20:25,640 --> 00:20:29,520 Občutljive infrardeče kamere pa lahko vidijo skozi prah 209 00:20:29,600 --> 00:20:31,880 in razkrijejo, kaj leži za njim. 210 00:20:37,640 --> 00:20:43,080 Ob pomoči prilagodljive optike razkrijejo ducate orjaških rdečih zvezd. 211 00:20:43,640 --> 00:20:47,520 In sčasoma, v nekaj letih, lahko opazimo, da se te zvezde premikajo! 212 00:20:47,640 --> 00:20:52,320 Gibljejo se okrog nevidnega telesa v samem središču Galaksije. 213 00:20:53,760 --> 00:20:59,440 Na podlagi gibanja teh zvezd lahko astronomi sklepajo, da mora biti nevidno telo izjemno masivno. 214 00:21:00,200 --> 00:21:06,800 Pošastna črna luknja, ki ima 4,3 milijon-krat večjo maso od našega Sonca. 215 00:21:07,520 --> 00:21:11,600 Astronomi so opazili tudi močne bliske svetlobe iz oblakov plina 216 00:21:11,600 --> 00:21:13,640 ki padajo proti črni luknji. 217 00:21:13,800 --> 00:21:18,160 Vse to razkrivajo zmožnosti prilagodljive optike. 218 00:21:20,120 --> 00:21:25,160 Tako tanka zrcala in aktivna optika omogočajo gradnjo velikanskih teleskopov 219 00:21:25,200 --> 00:21:28,680 prilagodljiva optika pa poskrbi za turbulence v ozračju 220 00:21:28,680 --> 00:21:31,200 in nam daje izjemno ostre slike. 221 00:21:32,000 --> 00:21:34,640 Toda s čarovniškimi triki še nismo končali. 222 00:21:34,680 --> 00:21:38,240 Tu je še tretji, imenovan interferometrija. 223 00:21:40,680 --> 00:21:44,360 VLT sestavljajo štirje teleskopi. 224 00:21:44,360 --> 00:21:49,960 Skupaj lahko delujejo kot virtualni teleskop s premerom 130 metrov. 225 00:21:52,520 --> 00:21:57,560 Svetlobo, ki jo zberejo posamezni teleskopi, usmerijo skozi tunele, v katerih je vakuum 226 00:21:57,560 --> 00:22:00,800 in združijo v podzemnem laboratoriju. 227 00:22:03,000 --> 00:22:09,000 Tu združijo svetlobne valove, pri čemer uporabijo laserske meritve in komplicirane zakasnitvene linije. 228 00:22:13,960 --> 00:22:19,240 Skupni rezultat je zbiralna svetlobna moč štirih 8,2-metrskih zrcal 229 00:22:19,280 --> 00:22:25,440 in orlovski pogled imaginarnega teleskopa, velikega za petdeset teniških igrišč. 230 00:22:28,040 --> 00:22:32,080 Štirje dodatni teleskopi dajejo tej mreži teleskopov večjo fleksibilnost. 231 00:22:32,120 --> 00:22:35,840 Morda so poleg štirih velikanov videti drobceni 232 00:22:35,960 --> 00:22:40,400 a njihova zrcala merijo 1,8 metrov počez. 233 00:22:40,800 --> 00:22:45,360 To je več, kot je pred samo sto leti meril največji teleskop na svetu! 234 00:22:47,040 --> 00:22:50,360 Optična interferometrija je pravi čudež. 235 00:22:50,640 --> 00:22:54,400 Magija zvezdne svetlobe začarana v puščavi. 236 00:22:54,960 --> 00:22:58,160 In rezultati so impresivni. 237 00:22:59,920 --> 00:23:05,120 Interferometer Zelo velikega teleskopa razkriva petdesetkrat manjše podrobnosti 238 00:23:05,160 --> 00:23:07,160 kot vesoljski teleskop Hubble. 239 00:23:09,640 --> 00:23:14,440 Na primer, dal nam je bližnji pogled na vampirsko dvojno zvezdo. 240 00:23:15,960 --> 00:23:19,320 Neka zvezda krade snov svoji spremljevalki. 241 00:23:23,480 --> 00:23:28,240 Odkril je nepravilni piš zvezdnega prahu okrog Betelgeze — 242 00:23:28,240 --> 00:23:32,200 zvezdne orjakinje, ki bo kmalu eksplodirala kot supernova. 243 00:23:34,560 --> 00:23:40,360 V diskih prahu okrog novorojenih zvezd pa so astronomi našli ... 244 00:23:40,480 --> 00:23:44,280 ... surovine za bodoče Zemlji podobne svetove. 245 00:23:44,760 --> 00:23:50,400 Zelo velik teleskop je najostrejše oko človeštva, ki zre v nebo. 246 00:23:51,200 --> 00:23:54,880 Toda astronomi imajo še druge načine, s katerimi razširijo svoja obzorja 247 00:23:54,880 --> 00:23:57,320 in razgled. 248 00:23:57,320 --> 00:23:59,999 Na Evropskem južnem observatoriju 249 00:24:00,000 --> 00:24:05,400 so se naučili videti vesolje v popolnoma drugačni luči. 250 00:24:11,920 --> 00:24:18,720 Različni pogledi 251 00:24:24,400 --> 00:24:25,720 Odlična glasba, kajne? 252 00:24:26,880 --> 00:24:29,640 Predstavljajmo si, da bi imeli slušno okvaro. 253 00:24:29,640 --> 00:24:32,720 Kaj če bi ne mogli slišati nizkih frekvenc? 254 00:24:34,080 --> 00:24:35,880 Ali visokih frekvenc? 255 00:24:37,640 --> 00:24:40,320 Astronomi so bili nekoč v podobnem položaju. 256 00:24:41,080 --> 00:24:46,400 Človeško oko je občutljivo le na majhen del svetlobe iz vesolja. 257 00:24:46,400 --> 00:24:50,400 Ne vidimo svetlobe z valovno dolžino krajšo od vijolične, 258 00:24:50,400 --> 00:24:52,480 ali daljšo od rdeče. 259 00:24:53,160 --> 00:24:56,320 Enostavno ne dojemamo celotne kozmične simfonije. 260 00:24:58,160 --> 00:25:03,880 Infrardeče ali toplotno sevanje je leta 1800 odkril William Herschel. 261 00:25:07,480 --> 00:25:10,560 V temni sobi me ne morete videti. 262 00:25:11,720 --> 00:25:15,960 Če bi si nadeli infrardeča očala, pa bi lahko "videli" toploto mojega telesa. 263 00:25:18,760 --> 00:25:25,160 Na podoben način infrardeči teleskopi razkrivajo kozmične objekte, ki so prehladni, da bi oddajali vidno svetlobo. 264 00:25:25,160 --> 00:25:29,800 Tak primer so temni oblaki plina in prahu, kjer se rojevajo zvezde in planeti. 265 00:25:38,880 --> 00:25:39,880 Že desetletja 266 00:25:39,920 --> 00:25:42,640 ESO-vi astronomi z navdušenjem raziskujejo vesolje 267 00:25:42,640 --> 00:25:44,560 v infrardečih valovnih dolžinah. 268 00:25:45,120 --> 00:25:48,240 Toda prvi detektorji so bili majhni in zato neučinkoviti. 269 00:25:48,600 --> 00:25:52,000 Dajali so nam zamegljen pogled na infrardeče nebo. 270 00:25:54,160 --> 00:25:58,120 Današnje infrardeče kamere so velike in zmogljive. 271 00:25:58,720 --> 00:26:02,800 Da jim povečajo občutljivost, jih hladijo do zelo nizkih temperatur. 272 00:26:04,400 --> 00:26:09,240 In ESO-v Zelo velik teleskop je zasnovan tako, da se jih da dobro izkoristiti. 273 00:26:14,080 --> 00:26:20,960 Nekateri tehnološki triki, kot je interferometrija, delujejo le v infrardeči svetlobi. 274 00:26:23,120 --> 00:26:27,560 Razširili smo naš pogled, da bi razkrili vesolje v novi luči. 275 00:26:31,040 --> 00:26:37,440 Ta temen skupek je oblak vesoljskega prahu. Zakriva zvezde v ozadju. 276 00:26:37,480 --> 00:26:41,960 Toda v infrardeči svetlobi lahko gledamo naravnost skozi prah. 277 00:26:43,840 --> 00:26:47,600 In tukaj je Orionova meglica, zvezdna porodnišnica. 278 00:26:47,640 --> 00:26:52,480 Večina novorojenih mladih zvezd je skritih zaradi oblakov prahu. 279 00:26:52,480 --> 00:26:58,160 Spet prihaja infrardeča svetloba na pomoč, saj razkrije zvezde v nastajanju! 280 00:27:09,080 --> 00:27:13,160 Ob koncu svojega življenja zvezde odpihnejo del svojega plina. 281 00:27:13,160 --> 00:27:16,880 Vesoljska predstava v optičnih valovnih dolžinah 282 00:27:16,880 --> 00:27:21,000 — a infrardeči posnetek prikazuje še veliko več podrobnosti. 283 00:27:23,280 --> 00:27:25,600 Ne pozabite na zvezde in oblake plina, 284 00:27:25,600 --> 00:27:30,680 ki jih ujame pošastna črna luknja v središču naše galaksije. 285 00:27:30,720 --> 00:27:34,400 Brez infrardečih kamer jih ne bi nikoli videli. 286 00:27:36,360 --> 00:27:37,720 V drugih galaksijah 287 00:27:37,720 --> 00:27:42,880 so raziskave v infrardeči svetlobi pokazale pravo razporeditev zvezd podobnih Soncu. 288 00:27:45,920 --> 00:27:49,920 Najbolj oddaljene galaksije lahko proučujemo le v infrardeči svetlobi. 289 00:27:49,920 --> 00:27:52,640 Njihova svetloba je bila premaknjena k tem daljšim valovnim dolžinam 290 00:27:52,640 --> 00:27:54,880 zaradi širjenja vesolja. 291 00:27:57,200 --> 00:28:01,640 Blizu Paranala je manjši gorski vrh z osamljeno zgradbo. 292 00:28:02,160 --> 00:28:05,880 V njej se nahaja 4,1-metrski teleskop VISTA. 293 00:28:06,280 --> 00:28:09,960 Zgradila ga je Velika Britanija, ESO-va deseta država članica. 294 00:28:17,120 --> 00:28:20,640 Trenutno VISTA opazuje samo v infrardeči svetlobi. 295 00:28:20,640 --> 00:28:25,400 Uporablja ogromno kamero, ki je težka kot manjši tovornjak. 296 00:28:25,400 --> 00:28:31,960 VISTA ponuja pogled (špansko "vista") na infrardeče vesolje, kot ga nismo imeli še nikoli prej. 297 00:28:33,320 --> 00:28:37,080 ESO se ukvarja z optično astronomijo od samega začetka pred petdesetimi leti. 298 00:28:40,080 --> 00:28:43,240 In z infrardečo astronomijo že približno trideset let. 299 00:28:48,480 --> 00:28:51,480 Obstaja pa še več registrov za kozmično simfonijo. 300 00:28:53,160 --> 00:28:57,640 Na pet tisoč metrih nadmorske višine visoko v čilskih Andih 301 00:28:57,640 --> 00:28:59,800 se nahaja planota Chajnantor. 302 00:29:01,040 --> 00:29:04,160 Astronomija ne more višje od tega. 303 00:29:07,320 --> 00:29:10,160 Na Chajnantorju je doma ALMA 304 00:29:11,200 --> 00:29:14,640 – Veliki milimetrski/podmilimetrski niz v Atacami (Atacama Large Millimeter/submillimeter Array). 305 00:29:15,720 --> 00:29:17,560 ALMA je še v fazi gradnje. 306 00:29:17,600 --> 00:29:21,400 Na kraju, ki je tako negostoljuben, da je tam težko celo dihati! 307 00:29:24,360 --> 00:29:27,560 Z desetimi od 66-ih anten 308 00:29:27,560 --> 00:29:32,080 je ALMA naredila prva opazovanja jeseni leta 2011. 309 00:29:36,200 --> 00:29:42,600 Milimetrski valovi iz vesolja. Da jih lahko opazujemo, moramo biti visoko in imeti suho ozračje. 310 00:29:42,640 --> 00:29:47,240 Chajnantor je eden najboljših krajev na svetu za taka opazovanja. 311 00:29:51,840 --> 00:29:57,440 Vidni postanejo oblaki hladnega plina in temnega prahu v dveh galaksijah, ki sta v trku. 312 00:29:58,040 --> 00:30:02,880 To ni prostor, kjer se zvezde rojevajo, ampak kjer so spočete. 313 00:30:05,880 --> 00:30:09,560 Spiralni valovi v toku umirajoče zvezde 314 00:30:09,560 --> 00:30:12,640 — bi lahko bil zanje kriv planet v tirnici okoli zvezde? 315 00:30:17,040 --> 00:30:18,880 S spremembo načina gledanja 316 00:30:18,880 --> 00:30:23,080 se približujemo razumevanju nastanka planetov, zvezd in galaksij. 317 00:30:23,560 --> 00:30:26,880 In celotni simfoniji kozmosa. 318 00:30:37,999 --> 00:30:42,640 Povezovanje 319 00:30:44,640 --> 00:30:47,720 Stephane Guisard ima rad zvezde. 320 00:30:48,800 --> 00:30:51,240 Ni čudno, da ima rad tudi severni Čile. 321 00:30:52,280 --> 00:30:56,560 Od tukaj ima enega najlepših pogledov na vesolje. 322 00:30:58,080 --> 00:31:01,280 Tudi ni čudno, da ima rad Evropski južni observatorij 323 00:31:01,320 --> 00:31:03,640 — evropske oči, zazrte v nebo. 324 00:31:04,760 --> 00:31:08,320 Stephane je večkrat nagrajeni francoski fotograf in avtor. 325 00:31:10,240 --> 00:31:14,080 Je tudi eden od ESO-vih foto ambasadorjev. 326 00:31:18,760 --> 00:31:23,880 V dih jemajočih slikah ujame samoto puščave Atacama, 327 00:31:23,880 --> 00:31:26,920 visoko-tehnološko popolnost orjaških teleskopov 328 00:31:26,960 --> 00:31:30,640 in veličastnost nočnega neba. 329 00:31:38,440 --> 00:31:42,280 Kot drugi foto ambasadorji s celega sveta 330 00:31:42,320 --> 00:31:45,640 tudi Stephane pomaga pri širjenju ESO-vega poslanstva. 331 00:31:47,160 --> 00:31:51,240 Širi radovednost, čudenje in navdih 332 00:31:51,240 --> 00:31:54,720 skozi sodelovanje in popularizacijo astronomije. 333 00:31:57,800 --> 00:32:01,360 Sodelovanje je že od nekdaj temelj ESO-vega uspeha. 334 00:32:01,560 --> 00:32:02,560 Pred 50-timi leti 335 00:32:02,720 --> 00:32:04,240 je Evropski južni observatorij 336 00:32:04,280 --> 00:32:07,160 ustanovilo pet držav članic: 337 00:32:07,160 --> 00:32:11,240 Belgija, Francija, Nemčija, Nizozemska in Švedska. 338 00:32:11,640 --> 00:32:14,080 Kmalu so sledile še druge evropske države. 339 00:32:14,400 --> 00:32:20,560 Danska leta 1967, Italija in Švica leta 1982. Portugalska leta 2001 340 00:32:20,560 --> 00:32:22,720 in Združeno kraljestvo leta 2002. 341 00:32:23,600 --> 00:32:28,080 V zadnjem desetletju so se tudi Finska, Španija, Češka in Avstrija 342 00:32:28,080 --> 00:32:31,480 pridružile največji evropski astronomski organizaciji. 343 00:32:32,480 --> 00:32:36,200 Nazadnje se je kot 15. država članica pridružila Brazilija, 344 00:32:36,240 --> 00:32:39,080 ki je tudi prva ne-evropska članica. 345 00:32:39,480 --> 00:32:41,320 Kdo ve, kaj bo prinesla prihodnost? 346 00:32:42,280 --> 00:32:47,120 Skupaj države članice omogočajo najboljšo astronomsko znanost 347 00:32:47,160 --> 00:32:49,640 na največjih svetovnih observatorijih. 348 00:32:55,040 --> 00:32:57,200 To pomaga tudi njihovim gospodarstvom. 349 00:32:58,040 --> 00:33:02,640 ESO tesno sodeluje z industrijo v Evropi in v Čilu. 350 00:33:13,440 --> 00:33:15,840 Zgraditi so morali dovozne ceste. 351 00:33:16,760 --> 00:33:18,640 Vrhove gora so morali zravnati. 352 00:33:20,160 --> 00:33:23,200 Italijanski industrijski konzorcij AES 353 00:33:23,240 --> 00:33:27,440 je zgradil osrednjo konstrukcijo štirih VLT teleskopov. 354 00:33:27,999 --> 00:33:32,560 Vsak teleskop tehta približno 430 ton. 355 00:33:34,240 --> 00:33:40,080 Zgradili so tudi ogromne kupole, visoke kot 10-nadstropna stavba. 356 00:33:42,880 --> 00:33:47,999 Nemška steklarna Schott je za VLT izdelala občutljiva zrcala 357 00:33:48,000 --> 00:33:52,240 — vsako meri v premeru več kot osem metrov, debela pa so le 20 centimetrov. 358 00:33:53,400 --> 00:33:55,400 V REOSC-u v Franciji 359 00:33:55,400 --> 00:33:59,960 so zrcala zbrusili do natančnosti milijoninke milimetra, 360 00:33:59,960 --> 00:34:03,160 preden so se odpravila na dolgo pot do Paranala. 361 00:34:08,200 --> 00:34:12,040 Medtem so univerze in raziskovalne ustanove po vsej Evropi 362 00:34:12,080 --> 00:34:15,720 razvile občutljive kamere in spektrometre. 363 00:34:17,640 --> 00:34:20,400 ESO-vi teleskopi so zgrajeni z davkoplačevalskim denarjem. 364 00:34:20,400 --> 00:34:21,800 Vašim denarjem. 365 00:34:21,880 --> 00:34:24,880 Zato lahko z nami delite vznemirjenje. 366 00:34:24,920 --> 00:34:30,080 Na primer: ESO-va spletna stran je bogat vir astronomskih informacij, 367 00:34:30,120 --> 00:34:33,560 vključno s tisočimi čudovitimi slikami in video posnetki. 368 00:34:35,800 --> 00:34:39,600 ESO ustvarja tudi revije, izjave za javnost 369 00:34:39,640 --> 00:34:44,240 in video dokumentarce, kot je ta, ki ga pravkar gledate. 370 00:34:46,480 --> 00:34:48,080 In širom sveta 371 00:34:48,080 --> 00:34:53,880 Evropski južni observatorij sodeluje na razstavah in znanstvenih sejmih. 372 00:34:58,960 --> 00:35:03,560 Nešteto možnosti je za sodelovanje pri odkrivanju vesolja! 373 00:35:05,640 --> 00:35:08,960 Ali ste vedeli, da se je imen za štiri VLT teleskope 374 00:35:08,960 --> 00:35:11,560 domislilo mlado dekle iz Čila? 375 00:35:12,240 --> 00:35:14,880 17-letna Jorssy Albanez Castilla 376 00:35:14,880 --> 00:35:19,840 je predlagala imena Antu, Kueyen, Melipal in Yepun, 377 00:35:19,880 --> 00:35:26,320 kar v jeziku Mapuche pomeni Sonce, Luna, Južni križ in Venera. 378 00:35:27,200 --> 00:35:31,320 Vključevanje šolskih otrok in študentov, kot je Jorssy, je pomembno. 379 00:35:32,880 --> 00:35:36,160 Tu je prostor za ESO-ve izobraževalne aktivnosti, 380 00:35:36,520 --> 00:35:39,800 kot so vaje za študente in predavanja. 381 00:35:41,960 --> 00:35:46,120 Ko je Venera prečkala Sončevo ploskev leta 2004, 382 00:35:46,160 --> 00:35:50,560 je bil učencem in učiteljem namenjen poseben program. 383 00:35:53,400 --> 00:35:58,000 Leta 2009, ko je bilo Mednarodno leto astronomije, 384 00:35:58,040 --> 00:36:02,880 je ESO dosegel milijone šolskih otrok in študentov po vsem svetu. 385 00:36:02,880 --> 00:36:07,320 Današnji otroci so namreč astronomi prihodnosti. 386 00:36:12,320 --> 00:36:16,960 Vendar pri popularizaciji astronomije nič ne more premagati vesolja samega. 387 00:36:24,320 --> 00:36:26,800 Astronomija je vizualna znanost. 388 00:36:26,800 --> 00:36:33,080 Slike galaksij, zvezdnih kopic in porodnišnic zvezd burijo našo domišljijo. 389 00:36:37,800 --> 00:36:39,320 Ko se ne ukvarjajo z znanostjo, 390 00:36:39,320 --> 00:36:44,080 ESO-vi teleskopi včasih sodelujejo v programu Vesoljski dragulji 391 00:36:44,080 --> 00:36:49,160 — snemajo fotografije za poučevanje in popularizacijo. 392 00:36:57,000 --> 00:37:00,680 Konec koncev slika pove več kot tisoč besed. 393 00:37:03,880 --> 00:37:08,320 Javnost lahko sodeluje tudi pri ustvarjanju teh osupljivih slik 394 00:37:08,320 --> 00:37:11,000 na tekmovanju Skriti zakladi. 395 00:37:14,160 --> 00:37:20,560 Ruski astronomski zanesenjak Igor Chekalin je zmagal na tekmovanju leta 2010. 396 00:37:22,080 --> 00:37:26,080 Njegove čudovite slike temeljijo na pravih znanstvenih podatkih. 397 00:37:31,840 --> 00:37:34,840 Države članice, industrija in univerze. 398 00:37:34,840 --> 00:37:37,640 Preko sodelovanja na vseh mogočih ravneh 399 00:37:37,640 --> 00:37:42,640 je ESO postal ena najuspešnejših astronomskih organizacij na svetu. 400 00:37:43,040 --> 00:37:48,040 In preko vključevanja javnosti ste k sodelovanju v tej pustolovščini vabljeni tudi vi. 401 00:37:48,080 --> 00:37:51,160 Vesolje vas čaka, da ga odkrijete. 402 00:37:57,680 --> 00:38:04,480 Lov na svetlobo 403 00:38:09,920 --> 00:38:11,480 Že pol stoletja 404 00:38:11,480 --> 00:38:16,880 nam Evropski južni observatorij postavlja na ogled veličastne lepote vesolja. 405 00:38:23,040 --> 00:38:25,440 Zvezdna svetloba se usipa na Zemljo. 406 00:38:27,200 --> 00:38:30,400 Velikanski teleskopi ujamejo kozmične fotone 407 00:38:30,440 --> 00:38:34,320 in jih usmerijo na vrhunske kamere in spektrografe. 408 00:38:37,160 --> 00:38:41,960 Današnje astronomske slike so zelo drugačne od tistih iz 60. let prejšnjega stoletja. 409 00:38:43,400 --> 00:38:46,520 V času ESO-vih začetkov, leta 1962, 410 00:38:46,520 --> 00:38:50,480 so astronomi uporabljali velike steklene fotografske plošče. 411 00:38:51,480 --> 00:38:56,120 Ne preveč občutljive, nenatančne in nerodne za rokovanje. 412 00:39:00,600 --> 00:39:04,280 Kako drugačni so današnji elektronski detektorji! 413 00:39:04,960 --> 00:39:07,880 Ujamejo skorajda vsak foton. 414 00:39:08,400 --> 00:39:11,200 Slike so na razpolago v trenutku. 415 00:39:11,240 --> 00:39:13,320 In kar je najvažnejše 416 00:39:13,320 --> 00:39:17,320 lahko jih obdelujejo in analizirajo z računalniškimi programi. 417 00:39:17,920 --> 00:39:21,600 Astronomija je postala digitalna znanost. 418 00:39:28,600 --> 00:39:31,120 ESO-vi teleskopi uporabljajo nekatere od največjih 419 00:39:31,160 --> 00:39:33,840 in najbolj občutljivih detektorjev na svetu. 420 00:39:33,840 --> 00:39:40,840 Kamera na teleskopu VISTA jih ima kar 16. Skupno imajo 67 milijonov slikovnih elementov. 421 00:39:43,080 --> 00:39:48,160 Ta gromozanski instrument ujame infrardečo svetlobo kozmičnih oblakov prahu, 422 00:39:48,200 --> 00:39:49,520 novorojenih zvezd 423 00:39:49,520 --> 00:39:52,600 in daljnih galaksij. 424 00:39:59,880 --> 00:40:05,600 Tekoči helij drži temperaturo detektorjev na minus 269 stopinjah. 425 00:40:05,600 --> 00:40:09,320 VISTA dela pregled južnega neba, 426 00:40:09,320 --> 00:40:13,040 podobno kot raziskovalna odprava raziskuje neznano celino. 427 00:40:15,640 --> 00:40:19,080 Pregledovalni VLT teleskop (VLT Survey Telescope) je še en stroj za odkrivanje, 428 00:40:19,120 --> 00:40:22,040 le da ta dela v vidnih valovnih dolžinah. 429 00:40:27,960 --> 00:40:31,880 Njegova kamera, imenovana OmegaCAM, je še večja. 430 00:40:32,520 --> 00:40:37,480 32 CCD kamer deluje kot tim in posname spektakularne slike 431 00:40:37,480 --> 00:40:42,480 s težko predstavljivimi 268 milijoni slikovnih elementov. 432 00:40:44,680 --> 00:40:47,999 Zorno polje je veliko eno kvadratno stopinjo 433 00:40:48,000 --> 00:40:51,360 — štirikrat toliko kot polna Luna. 434 00:40:53,520 --> 00:40:58,040 OmegaCAM proizvede petdeset gigabyte-ov podatkov vsako noč. 435 00:40:59,400 --> 00:41:02,160 In to so res čudoviti gigabyte-i. 436 00:41:05,800 --> 00:41:09,200 Pregledovalni teleskopi, kot sta VISTA in VST, 437 00:41:09,200 --> 00:41:12,920 na nebu iščejo tudi redke in zanimive objekte. 438 00:41:13,360 --> 00:41:17,240 Nato astronomi uporabijo moč Zelo velikega teleskopa (VLT), 439 00:41:17,240 --> 00:41:20,880 da proučijo te objekte bolj podrobno. 440 00:41:23,320 --> 00:41:25,760 Vsak od štirih teleskopv VLT 441 00:41:25,760 --> 00:41:28,200 ima svoj set posebnih instrumentov, 442 00:41:28,200 --> 00:41:31,200 vsak od njih ima svoje posebne prednosti. 443 00:41:31,999 --> 00:41:39,200 Brez teh instrumentov bi bilo ESO-vo velikansko oko pravzaprav slepo. 444 00:41:40,280 --> 00:41:46,920 Instrumenti imajo zanimiva imena, kot ISAAC, FLAMES, HAWK-I in SINFONI. 445 00:41:47,800 --> 00:41:52,400 Velikanski visoko-tehnološki stroji, vsak velikosti manjšega avtomobila. 446 00:41:54,200 --> 00:41:55,760 Njihov namen: 447 00:41:55,760 --> 00:42:00,920 posneti fotone iz vesolja in uporabiti vsak možni bit informacije v njih. 448 00:42:03,240 --> 00:42:07,840 Vsi ti instrumenti so edinstveni, a nekateri so še bolj posebni od drugih. 449 00:42:08,120 --> 00:42:14,360 Na primer, NACO in SINFONI uporabljata VLT-jev sistem prilagodljive optike. 450 00:42:17,920 --> 00:42:20,840 Laserji naredijo umetne zvezde, ki astronomom pomagajo 451 00:42:20,840 --> 00:42:24,600 popraviti razmazanost slik, ki nastane zaradi motenj ozračja. 452 00:42:30,760 --> 00:42:35,360 NACO-vi posnetki so tako ostri, kot če bi jih posneli v vesolju, nad Zemljinim ozračjem. 453 00:42:38,080 --> 00:42:43,720 In tu sta še MIDI in AMBER. Dva interferometrična instrumenta. 454 00:42:45,160 --> 00:42:49,720 Tukaj pripeljejo skupaj svetlobne valove z dveh ali večih teleskopov, 455 00:42:49,720 --> 00:42:53,120 kot da bi jih ujelo eno samo velikansko zrcalo. 456 00:42:55,560 --> 00:42:56,920 Rezultat: 457 00:42:57,320 --> 00:42:59,800 najostrejši pogled, kar si jih lahko zamislite. 458 00:43:03,760 --> 00:43:06,720 Vendar astronomija ni samo snemanje lepih slik. 459 00:43:06,760 --> 00:43:08,480 Če vas zanimajo podrobnosti, 460 00:43:08,480 --> 00:43:12,400 morate zvezdno svetlobo razrezati in proučiti njeno sestavo. 461 00:43:15,360 --> 00:43:19,080 Spektroskopija je eno najmočnejših orodij astronomije. 462 00:43:24,800 --> 00:43:29,120 Ni čudno, da ima ESO nekatere od najbolj naprednih spektrografov na svetu, 463 00:43:29,160 --> 00:43:31,640 kot je na primer X-Shooter. 464 00:43:32,240 --> 00:43:37,240 Slike so lahko lepe, a spektri razkrivajo več informacij. 465 00:43:41,560 --> 00:43:42,840 Sestava. 466 00:43:43,920 --> 00:43:45,160 Gibanje. 467 00:43:46,080 --> 00:43:47,360 Starosti. 468 00:43:53,480 --> 00:43:58,000 Atmosfere eksoplanetov, ki se gibljejo okoli daljnih zvezd. 469 00:44:01,520 --> 00:44:05,680 Ali novorojene galaksije na robu vidnega dela vesolja. 470 00:44:09,480 --> 00:44:14,480 Brez spektroskopije bi bili samo raziskovalci, ki strmijo v lepo pokrajino. 471 00:44:14,920 --> 00:44:16,360 S spektroskopijo 472 00:44:16,360 --> 00:44:21,360 pa izvemo topografijo, geologijo, razvoj in sestavo pokrajine. 473 00:44:31,160 --> 00:44:32,999 In še nekaj. 474 00:44:36,999 --> 00:44:41,880 Kljub umirjeni lepoti je vesolje zelo divji kraj. 475 00:44:43,920 --> 00:44:45,800 Stvari počijo sredi teme 476 00:44:45,800 --> 00:44:49,640 in astronomi si želijo ujeti vsak tak dogodek. 477 00:44:53,400 --> 00:44:58,680 Masivne zvezde končajo življenje v titanskih eksplozijah supernov. 478 00:45:04,600 --> 00:45:07,480 Nekatere kozmične detonacije so tako silovite, 479 00:45:07,520 --> 00:45:11,040 da za kratek čas zasenčijo svojo galaksijo 480 00:45:11,040 --> 00:45:16,240 in razlijejo v medgalaktični prostor nevidno, visoko-energijsko sevanje gama. 481 00:45:18,200 --> 00:45:24,120 Majhni robotski teleskopi se avtomatsko odzovejo na opozorila s satelitov. 482 00:45:24,600 --> 00:45:30,800 V nekaj sekundah se obrnejo v pravi položaj in snemajo posledice teh eksplozij. 483 00:45:32,120 --> 00:45:35,920 Drugi robotski teleskopi pa se zanimajo za manj dramatične dogodke, 484 00:45:35,920 --> 00:45:40,000 kot so daljni planeti, ki delno zakrijejo svojo zvezdo. 485 00:45:42,800 --> 00:45:46,400 Vesolje je v stanju nenehnega gibanja. 486 00:45:46,440 --> 00:45:50,080 ESO se trudi, da ne bi zgrešil niti enega srčnega utripa. 487 00:45:51,999 --> 00:45:55,999 Kozmologija proučuje vesolje kot celoto. 488 00:45:56,000 --> 00:46:00,440 Njegovo strukturo, razvoj in izvor. 489 00:46:04,360 --> 00:46:08,960 Tu je še posebej bistveno ujeti vso razpoložjivo svetlobo. 490 00:46:09,320 --> 00:46:14,640 Te galaksije so tako daleč, da le peščica njihovih fotonov doseže Zemljo. 491 00:46:17,080 --> 00:46:20,520 Toda ti fotoni imajo ključ do ugank kozmične preteklosti. 492 00:46:22,320 --> 00:46:24,760 Potovali so milijarde let. 493 00:46:25,160 --> 00:46:28,840 Slikajo nam portret zgodnjih dni vesolja. 494 00:46:29,240 --> 00:46:34,160 Zato so veliki teleskopi in občutljivi detektorji tako pomembni. 495 00:46:35,320 --> 00:46:37,440 V zadnjih petdesetih letih 496 00:46:37,440 --> 00:46:41,920 so ESO-vi teleskopi razkrili nekatere od najbolj oddaljenih galaksij in kvazarjev 497 00:46:41,920 --> 00:46:43,960 znanih doslej. 498 00:46:47,360 --> 00:46:51,320 Pomagali so celo razkrivati porazdelitev temne snovi, 499 00:46:51,360 --> 00:46:53,920 katere narava je še vedno skrivnost. 500 00:47:00,560 --> 00:47:04,360 Kdo ve, kaj bo prineslo naslednjih petdeset let? 501 00:47:10,320 --> 00:47:15,000 Iskanje življenja 502 00:47:17,520 --> 00:47:20,480 Ste se že kdaj spraševali o življenju kje drugje v vesolju? 503 00:47:20,480 --> 00:47:23,600 O naseljenih planetih okrog daljnih zvezd? 504 00:47:23,600 --> 00:47:26,520 Astronomi so se — že stoletja. 505 00:47:26,520 --> 00:47:30,960 Konec koncev, pri množici galaksij, od katerih ima vsaka množico zvezd, 506 00:47:30,960 --> 00:47:33,160 kako bi lahko bila Zemlja edina? 507 00:47:34,520 --> 00:47:39,120 Leta 1995 sta švicarska astronoma Michel Mayor in Didier Queloz 508 00:47:39,120 --> 00:47:43,680 prva odkrila eksoplanet, ki se giblje okrog normalne zvezde. 509 00:47:44,000 --> 00:47:48,480 Od takrat do danes so lovci na planete odkrili stotine tujih svetov. 510 00:47:48,480 --> 00:47:53,800 Velike in majhne, vroče in hladne, potujoče po zelo različnih tirnicah. 511 00:47:54,600 --> 00:47:58,800 Sedaj smo tik pred odkritjem Zemljinih dvojčic. 512 00:47:59,040 --> 00:48:04,840 In v prihodnosti: odkritje planeta z življenjem - to je sveti gral astrobiologov. 513 00:48:11,560 --> 00:48:15,080 Evropski južni observatorij igra pomembno vlogo 514 00:48:15,080 --> 00:48:17,320 pri iskanju eksoplanetov. 515 00:48:18,200 --> 00:48:22,560 Skupina Michela Mayora je našla stotine eksoplanetov z observatorija Cerro La Silla, 516 00:48:22,560 --> 00:48:25,880 ESO-ve prve postojanke v Čilu. 517 00:48:26,680 --> 00:48:28,880 Tole je spektrograf CORALIE 518 00:48:28,880 --> 00:48:32,120 montiran na švicarskem teleskopu Leonhard Euler. 519 00:48:33,840 --> 00:48:39,800 Meri drobceno opletanje zvezd, ki ga povzroča gravitacija planetov v njihovi bližini. 520 00:48:40,000 --> 00:48:46,520 ESO-ov častitljiiv 3,6-metrski teleskop je prav tako na lovu za eksoplaneti. 521 00:48:47,760 --> 00:48:51,320 Spektrograf HARPS je najnatančnejši na svetu. 522 00:48:51,320 --> 00:48:55,560 Doslej je odkril več kot 150 planetov. 523 00:49:00,600 --> 00:49:02,360 Njegova največja trofeja: 524 00:49:02,360 --> 00:49:08,680 bogato osončje, ki ima vsaj pet morda pa celo sedem tujih svetov. 525 00:49:20,160 --> 00:49:22,560 Obstajajo pa tudi drugi načini iskanja eksoplanetov. 526 00:49:30,760 --> 00:49:37,360 Leta 2006 je 1,5-metrski Danski teleskop pomagal pri odkritju daljnega planeta 527 00:49:37,360 --> 00:49:40,360 ki ima le petkrat večjo maso kot Zemlja. 528 00:49:44,160 --> 00:49:48,160 V čem je trik? Gravitacijsko mikrolečenje. 529 00:49:48,880 --> 00:49:54,160 Planet in njegova zvezda prečkata smer, v kateri vidimo neko svetlo zvezdo, ki leži v ozadju, 530 00:49:54,160 --> 00:49:56,320 ter ob tem povečata njeno sliko. 531 00:49:58,120 --> 00:50:03,280 V nekaterih primerih lahko eksoplanete celo ujamete s kamero. 532 00:50:06,720 --> 00:50:13,240 Leta 2004 je NACO, kamera s prilagodljivo optiko na Zelo velikem teleskopu (VLT) 533 00:50:13,240 --> 00:50:17,240 posnela prvo sliko eksoplaneta. 534 00:50:17,240 --> 00:50:23,040 Rdeča pika na tej sliki je planet velikan v tirnici okoli zvezde, ki je rjava pritlikavka. 535 00:50:26,560 --> 00:50:31,640 Leta 2010 je NACO naredil korak naprej. 536 00:50:33,160 --> 00:50:37,320 Ta zvezda je 130 svetlobnih let daleč od Zemlje. 537 00:50:37,320 --> 00:50:43,600 Je mlajša in svetlejša od Sonca, njeni štirje planeti pa so na velikih tirnicah. 538 00:50:45,720 --> 00:50:50,960 NACO-ov orlovski vid je omogočil izmeriti svetlobo s planeta c 539 00:50:50,960 --> 00:50:55,480 — plinastega velikana, ki ima desetkrat večjo maso kot Jupiter. 540 00:50:56,840 --> 00:50:59,440 Kljub blišču starševske zvezde 541 00:50:59,440 --> 00:51:03,440 lahko šibko svetlobo, ki prihaja s planeta, raztegnejo v spekter, 542 00:51:03,440 --> 00:51:06,400 ki odkriva podrobnosti o njegovi atmosferi. 543 00:51:08,080 --> 00:51:14,680 Danes odkrijejo mnogo planetov, ko ti zakrijejo del svoje starševske zvezde. 544 00:51:14,760 --> 00:51:18,040 Če slučajno vidimo planetovo tirnico s strani 545 00:51:18,040 --> 00:51:21,400 bo ob vsakem obhodu navidezno potoval čez zvezdino ploskev. 546 00:51:21,400 --> 00:51:25,880 Tako nam pravilno ponavljajoča a drobcena zmanjšanja zvezdinega sija 547 00:51:25,880 --> 00:51:29,320 izdajajo obstoj planeta v tirnici okoli nje. 548 00:51:31,760 --> 00:51:36,600 Teleskop TRAPPIST na observatoriju La Silla bo pomagal pri iskanju teh izmuzljivih prehodov. 549 00:51:37,240 --> 00:51:38,560 Medtem pa 550 00:51:38,560 --> 00:51:45,120 je Zelo velik teleskop proučil en tak planet zelo podrobno. 551 00:51:45,920 --> 00:51:53,840 Spoznajte GJ1214b, super-Zemljo, ki je 2,6-krat večja od našega domačega planeta. 552 00:51:55,920 --> 00:52:01,800 Med prehodom planetovo ozračje delno absorbira svetlobo svoje zvezde. 553 00:52:06,080 --> 00:52:11,760 ESO-ov občutljivi spektrograf FORS je razkril, da je GJ1214b 554 00:52:11,760 --> 00:52:16,000 morda svet, ki je vroč in vlažen kot savna. 555 00:52:18,600 --> 00:52:23,080 Plinasti velikani in savnasti svetovi so negostoljubni za življenje. 556 00:52:23,080 --> 00:52:25,840 A lov še ni končan. 557 00:52:26,800 --> 00:52:31,640 Kmalu bo novi instrument SPHERE instaliran na VLT. 558 00:52:31,680 --> 00:52:37,080 SPHERE bo lahko opazil šibke planete kljub blišču njihovih zvezd. 559 00:52:38,400 --> 00:52:44,120 Leta 2016 bo na VLT prispel spektrograf ESPRESSO 560 00:52:44,120 --> 00:52:48,120 in daleč prekosil sedanji instrument HARPS. 561 00:52:49,760 --> 00:52:53,840 ESO-v Izjemno velik teleskop (Extremely Large Telescope - ELT) bo, ko bo končan, 562 00:52:53,840 --> 00:52:57,800 morda našel dokaze o tujih biosferah. 563 00:53:05,160 --> 00:53:08,080 Na Zemlji je življenje povsod prisotno. 564 00:53:09,720 --> 00:53:18,200 Severni Čile ima svoj delež kondorjev, vicuñ, vizcach in velikanskih kaktusov. 565 00:53:20,680 --> 00:53:25,320 Celo v suhi prsti puščave Atacama mrgoli trdoživih mikrobov. 566 00:53:29,600 --> 00:53:33,960 V medzvezdnem prostoru smo našli gradnike življenja. 567 00:53:35,000 --> 00:53:37,800 Ugotovili smo, da so planeti v vesolju pogosti. 568 00:53:41,800 --> 00:53:46,840 Pred milijardami let so kometi prinesli vodo in organske molekule na Zemljo. 569 00:53:49,240 --> 00:53:52,960 Ali ne bi pričakovali, da se je to zgodilo tudi kje drugje? 570 00:53:58,440 --> 00:54:00,200 Ali pa smo sami? 571 00:54:01,800 --> 00:54:03,840 To je največje vprašanje vseh časov. 572 00:54:05,160 --> 00:54:08,200 In odgovor je že skorajda v našem dosegu. 573 00:54:18,697 --> 00:54:24,816 Gradnja velikanov 574 00:54:29,320 --> 00:54:32,240 Astronomija je velika znanost. 575 00:54:34,800 --> 00:54:36,817 Vesolje tam zunaj je veliko 576 00:54:36,842 --> 00:54:41,000 in raziskovanje kozmosa zahteva velike instrumente. 577 00:54:45,760 --> 00:54:50,519 To je 5-metrski reflektor Hale na gori Palomar. 578 00:54:50,544 --> 00:54:55,470 Ko je pred petdesetimi leti nastal Evropski južni observatorij 579 00:54:55,495 --> 00:54:58,600 je bil to največji teleskop na svetu. 580 00:55:00,175 --> 00:55:05,455 Danes pa je najbolj dovršen ESO-v Zelo velik teleskop (VLT) na Cerro Paranal. 581 00:55:06,299 --> 00:55:09,212 Kot najzmogljivejši observatorij v zgodovini 582 00:55:09,237 --> 00:55:13,080 je razkril celoten sijaj vesolja v katerem živimo. 583 00:55:15,720 --> 00:55:20,089 Vendar si astronomi želijo še večje instrumente. 584 00:55:20,114 --> 00:55:23,360 In ESO uresničuje njihove sanje. 585 00:55:37,822 --> 00:55:40,142 San Pedro de Atacama. 586 00:55:41,424 --> 00:55:45,410 Postavljeno sredi prekrasne pokrajine in naravnih čudes 587 00:55:45,435 --> 00:55:49,484 se nahaja to slikovito mesto, ki je dom tako domorodnih Atacameños 588 00:55:49,509 --> 00:55:52,040 kot tudi pustolovcev z nahrbtniki. 589 00:55:54,280 --> 00:55:58,080 In ESO-vih astronomov in tehnikov. 590 00:56:03,400 --> 00:56:07,696 Nedaleč od mesta San Pedro oblikujejo ESO-v prvi sanjski instrument. 591 00:56:07,721 --> 00:56:13,080 Imenuje se ALMA - Veliki milimetrski/podmilimetrski niz v Atacami (Atacama Large Millimeter/submillimeter Array). 592 00:56:14,160 --> 00:56:19,491 ALMA je skupni projekt Evrope, Severne Amerike in Vzhodne Azije. 593 00:56:19,889 --> 00:56:23,057 Deluje kot velikanska zoom leča. 594 00:56:23,082 --> 00:56:28,076 Ko je 66 anten tesno skupaj, zagotavljajo širokokotni pogled. 595 00:56:28,101 --> 00:56:33,838 Ko so postavljene bolj narazen, pa razkrijejo veliko manjše podrobnosti na manjšem območju neba. 596 00:56:35,760 --> 00:56:40,643 V podmillimetrskih valovnih dolžinah vidi ALMA vesolje v drugačni luči. 597 00:56:40,668 --> 00:56:42,120 Toda kaj bo razkrila? 598 00:56:43,663 --> 00:56:49,160 Rojstvo čisto prvih galaksij v vesolju, kmalu po prapoku. 599 00:56:51,880 --> 00:56:54,746 Hladne oblake prahu in molekularnega plina 600 00:56:54,771 --> 00:56:58,600 — zvezdne porodnišnice, kjer se rojevajo nova sonca in planeti. 601 00:57:02,200 --> 00:57:04,760 In: kemijo kozmosa. 602 00:57:08,560 --> 00:57:13,560 ALMA bo izsledila organske molekule — gradnike življenja. 603 00:57:17,680 --> 00:57:21,480 Gradnja anten ALMA je v polnem zagonu. 604 00:57:22,440 --> 00:57:26,095 Dve velika tovornjaka, ki se imenujeta Otto in Lore, 605 00:57:26,120 --> 00:57:30,101 peljeta dokončane antene na planoto Chajnantor. 606 00:57:36,200 --> 00:57:38,286 Na 5000 metrih nadmorske višine 607 00:57:38,311 --> 00:57:42,399 zagotavlja ta niz anten neprimerljivi pogled na vesolje v mikrovalovih. 608 00:57:49,662 --> 00:57:51,688 A medtem ko je ALMA že skoraj končana, 609 00:57:51,713 --> 00:57:55,961 manjka do naslednjega ESO-vega sanjskega inštrumenta še nekaj let. 610 00:57:55,986 --> 00:57:57,868 Vidite to goro? 611 00:57:57,893 --> 00:58:00,160 To je Cerro Armazones. 612 00:58:02,320 --> 00:58:04,048 Nedaleč od Paranala 613 00:58:04,073 --> 00:58:09,286 bo dom največjega teleskopa v zgodovini človeštva. 614 00:58:09,659 --> 00:58:14,080 Spoznajte Evropski izjemno velik teleskop (European Extremely Large Telescope - E-ELT). 615 00:58:14,520 --> 00:58:17,240 Največje svetovno oko zazrto v nebo. 616 00:58:22,000 --> 00:58:25,500 Opremljen s 40-metrskim zrcalom 617 00:58:25,525 --> 00:58:30,465 E-ELT daleč prekaša vse dosedanje teleskope. 618 00:58:32,838 --> 00:58:36,198 Skoraj 800 računalniško nadzorovanih segmentnih zrcal. 619 00:58:37,917 --> 00:58:41,930 Zapletena optika, ki zagotavlja najostrejše slike. 620 00:58:44,510 --> 00:58:47,317 Kupola visoka kot cerkveni zvonik. 621 00:58:52,520 --> 00:58:56,844 Z E-ELT-jem vadimo superlative. 622 00:59:00,167 --> 00:59:04,647 Toda pravi čudež je seveda v vesolju tam zunaj. 623 00:59:10,120 --> 00:59:14,415 E-ELT bo razkril planete, ki se gibljejo okoli drugih zvezd. 624 00:59:18,160 --> 00:59:22,384 Njegovi spektrografi bodo zasledovali atmosfere teh tujih svetov 625 00:59:22,409 --> 00:59:24,520 in iskali sledi življenja. 626 00:59:28,320 --> 00:59:33,969 Še globje v vesolju bo E-ELT proučeval posamezne zvezde v drugih galaksijah. 627 00:59:33,994 --> 00:59:38,480 To je podobno prvemu srečanju s prebivalci sosednjih mest. 628 00:59:39,706 --> 00:59:42,181 Deloval bo kot kozmični časovni stroj, 629 00:59:42,206 --> 00:59:45,845 saj nam bo ta velikanski teleskop omogočal pogled milijarde let nazaj, 630 00:59:45,870 --> 00:59:47,800 da bomo izvedeli, kako se je vse začelo. 631 00:59:51,680 --> 00:59:55,461 In morda bo rešil uganko pospešenega širjenja vesolja 632 00:59:55,486 --> 00:59:59,955 — skrivnostno dejstvo, da se galaksije oddaljujejo druga od druge 633 00:59:59,980 --> 01:00:02,040 hitreje in hitreje. 634 01:00:13,960 --> 01:00:18,320 Astronomija je velika znanost in znanost velikih skrivnosti. 635 01:00:18,628 --> 01:00:20,195 Ali obstaja življenje izven Zemlje? 636 01:00:20,354 --> 01:00:22,160 Kako je nastalo vesolje? 637 01:00:23,358 --> 01:00:28,345 Novi ESO-v pošastni teleskop nam bo pomagal pri našem prizadevanju, da bi razumeli vesolje. 638 01:00:28,370 --> 01:00:31,994 Nismo še tam, vendar ne bo trajalo dolgo. 639 01:00:32,400 --> 01:00:33,720 Kaj je naslednje? 640 01:00:33,720 --> 01:00:35,550 No, nihče ne ve. 641 01:00:35,575 --> 01:00:38,360 A ESO je pripravljen na pustolovščino.